S5/BR-003 Javor 1323m nad morjem
Fotogalerija: KLIK
2 QSO on 30m CW
37 QSO on 40m CW
3 x S2S DL/LX1NO/p, HB9IAB/p, DK2JK/p
Hrib Javor je nedvomno prvak med visokimi točkami s katerih lahko opazujemo Veliki Snežnik, ki se važi v bližini. Drugega kot lepo ali vsaj jasno vreme ne rabimo. No, tudi malo kondicije je treba imeti, predvsem za zadnje pol ure, ko cel čas vzpona pred sabo gledaš vrh in istočasno skoraj grizeš kolena. Ampak se splača! Priti na vrh, ne pogrist kolena!
Okroglina je bila spet izhodišče tako, da je mtb grizel makadam že kot pravi poznavalec terena. Čudno, a? Po par kilometrih sledi pred kočo na Sviščakih par metrov spusta, pogled na levo zazna nekaj turbo planincev, ki se pred njo mastijo z joto in velikim kosom kruha. Dihej oštja, dihej…… hehehe ! Pismo ja, hitijo za se udušit! Edino mtb se ne pusti motit, šiba, grize makadam, stari kilometrski kamni šibajo mimo in skozi Grdo drago pride do odcepa Klešče, zavije levo in kmalu sva pod samim Javorjem. Pogled v strmino, da hitro vedeti, da se mora tudi tokrat skrit saj ga ni korenjaka, ki bi ga vlekel na ta vrh. Ker so zadnji čas postale obvezna avto oprema tudi pohodniške palice je treba izkoristiti ponujeno. Kmalu že opravljajo svoje delo. Luknjajo in rahljajo teren, natikajo odpadlo listje, občasno pa tudi nudijo pomoč škripajočim kolenom.
Strmo je strmo. Še ena pot, ki je speljana popolnoma brez domišljije. Piči miško diretamente! Kratko in jedrnato.
Prihod na vrh in prvi pogledi naokrog so pa nagrada. In to kakšna. Severno se raztezajo skoraj v nedogled Javorniki, na desni se blešči že prej omenjeni lepotec, važič Javornik, južno Sviščaki. Brrrrrr , kar strese te od vsega lepega. In ko stopiš prav na rob stene, ki je na vrhu se lahko dotakneš vrha krošenj dreves. Zanimivo! In hkrati enostavno povedano kakšna strmina je na vrhu! Ampak…. priporočam!
QSO time:
Na vrhu stoji zidana stražarska utica, ki ne meri več kot meter za meter in ni mi jasno komu na čast je tam postavljena. Ali je bila to vojaška opazovalnica, protipožarna stražarnica ali lovsko stojišče ni verjetno znano nobenemu.
Prvi ogled vrha me spravi v dilemo, kajti toliko idealnih prostorčkov za postavit anteno in postajo, ter tazadnjo ne najdeš prav povsod. Zmaga stena, ki ima ob strani razpoko v katero bo lepo sedla palica antene. Tik-tak je vse postavljeno in prve zveze kljub neverjetnim motnjam zašibajo. Po prošnji in nato objavi na dxclustru s strani nemškega operaterja se usuje plaz klicočih postaj. Vse lepo teče dokler ne pride v bližino še ena sota postaja, ki ali me ne sliši ali mu drugi nismo pomembni in se postavi tik zraven mene. Potem se križamo, nobeden ne ve kdo koga kliče in direndaj je po prihodu ssb kontesterja se še bolj popestri. Norby ne šljivi nobenega, nabija, Miloš tudi ne saj je znan kot kraška trma in tako po slabi uri klofarije s 5 vati zaključim za danes. Tudi tri “summit to summit” zveze so oddelane. Zmeraj bolje nam gre! Ampak, vse bolj se prepričujem, da vikend ni dober čas za SOTA aktivacije. Vsaj zame ne!
Med sestopom sem si v enem breblisku zaželel, da bi imel danes s sabo tudi smučke. Strmina je bila ravno prava za kratko vijuganje. Mmmmm kako je na listju pašalo delat ostre paralelne zavoje!
S53X Blog 